Stisni besedo med zobmi da ne zbeži
Komu naj povem kako sem besna
Besna na cel svet
Svet ki so mu ukradli barve
Pa se tako temen klati od mesta do mesta
A mesta so mrtva
Ljudje v njih kažejo razrečene sebe
Razsoljene brez tonusa brez intenzivnega okusa
Nasmehi obešeni na električne kable
Se vsake toliko stresejo in čakajo na veter
Padajo po stenah polnih starih lepih grafitov
Za njimi pa praznina.
Za lepe besede se čaka pravi trenutek
Bolečim pa smo ponudili privilegij
In vedno več jih je
V družbi kjer kraljuje zlo
Se težko najde individualna sreča
Zato sem košček sebe dala na stran
Za tisti bog ne daj.
mesta so čudne tvorbe.
nastala so, ker imajo ljudje čudne želje in cilje.
in da bi jih uresničili, se morajo množiti.
in so vse bolj oddaljeni od Sebe.
skratka popolna iluzija.
pa naši palčki: Kranj, Celje, Ljubljana, Maribor še ni najhujše.
kako zdržijo tisti v Londonu, Singapuru, Tokiu, New Yorku
vse skupaj nesmiselno bivanje - obstoj
RAj.ko je.रामा
Rajko, hvala za komentar. Mesta so postala čudna, ljudje pa še bolj.
Lepo bodi.
Branka dobro jutro
Lepo si napisala mi je všeč
Veš, zelo.
Želim ti lepi srečni dan.
Irena
Besna na cel svet
Svet ki so mu ukradli barve
tolminaka, hvala za dotik.
Mislim, da nas je več takih.
lepo bodi.
Dobra družbenokritična pesem. Naslov, ki sugerira prisilno molčanje o nerešljivem, odpre pemem in ji doda plasti ...
Lp L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 25. 11. 2025 ob 08:06
- Prebrano 389 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 144.2