
Ko opraviš vsa tista vsakdanja,
nepomembna opravila,
začneš bentiti.
V naglici loputaš z vrati;
gledaš, a ne slišiš,
poslušaš, a ne vidiš.
Minute so bolj in bolj spolzke;
negodovanje brizga
po že umazanih šipah.
Pohodiš moje besede.
Sploščene čakajo,
da nemir odneseš s seboj.
Pohodiš moje besede.
Sploščene čakajo,
da nemir odneseš s seboj.
Nada, pesem mi močno ugaja, poklon ,
Fi
Že videno, tud že slišano in zaželeno. Mir! Samo to! Vse ostalo bo že ...
Se me dotika. Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!