
حين تجلس امامي
ترتفع مع جسدي حراره المكان
وتلفحني نسمات من عطرها وينسدل وجهها علي عيناي كالستار
وحين ترحل ويصبح كل الكلام حرير
ويطير في خاطري بدوي يجهل المصير
ولا اري في الطاوله غير
ابيات شعر
اكتبتها علي الهواء
اراها علي كرسيها جمرا تصير
جميله كليله حب
شهيه في طبيعتها كالربيع
فيا ليتني كنت في زمانها
فربما اصبح فتي من حكايات الاميرات
واشعل في مسائي الراحل
نجوما تضيئ الحكايات
pesem, ki odnese daleč, tja, kjer domujejo čarobne zgodbe -
lepa zelooo
približek prevoda s prevajalnikom UI:
VEČERNA PRIPOVED
Ko sediš pred menoj,
čutim, kako moje telo ogreje prostor,
kako me oplazijo sape tvojega vonja,
tvoj obraz pa se nad mojimi očmi spušča kot zavesa.
Ko odideš in postanejo vse besede svila,
v moji notranjosti vzleti odmev brez cilja.
Na mizi vidim le še svoje verze poezije,
zapisane v zraku.
Gledam jih, kako se na njenem stolu spreminjajo v žerjavico —
lepo kakor noč ljubezni, slastno v svoji naravi kakor pomlad.
O, ko bi bil vsaj v njenem času -
morda bi postal fant iz pripovedi o princesah
in bi v svojem odhajajočem večeru prižgal zvezde,
ki razsvetljujejo zgodbe.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!