20151108
Še slutiš ne,
kdaj
vsa zlata,
vsa škrlatna
svetloba,
zadnji cvet,
edini cvet,
ti sune.
V srcu gnezdo
neskončnega hrepenenja
november
z brezdanjo žalostjo
nataka –
in ne veš, doklej,
ker ni ti mar,
in nič več
ne šteje,
če sploh še
ga bo zmogla
tostran zadržati -
in vsa tista
brezmejna
lepota.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 23. 11. 2025 ob 07:21
- Prebrano 156 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 47.5
