20251121
Skozi okno zrem
tja ven,
kjer mrak poljublja
mokre pločnike.
Okrepljeni severnik
se ne meni
za sanjavo reko;
v soju neonskih reklam
s krošenj odnaša zlatnike,
z oblakov trga
prve snežinke.
Prisluškujem prostoru,
poslušam čas.
Tam, za starimi lesenimi vrati,
šuštijo ostanki
neubesedenega poletja.
Iz njih si pripravim dišeči čaj
za ta hladen novembrski večer.
Lep nokturno, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 22. 11. 2025 ob 10:47
- Prebrano 248 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 58.4