
GORA
V vetru zvezdnega ognja žarim,
v prah se povrnem, živeti ne smem,
na vrhu osamelca ne morem dotakniti se zvezd
a v sončnem jutru, prebujen
uzrem se na plan
oj gora, ti ki vzameš in daš,
sprejmi planinskega orla v gnezdo in varen pristan.
Ob teh stithih sem pomislila na T. Humarja ... morda pa je tudi pesnik ljubitelj skrivnostnih gora!
Nada, hvala za komentar. Ni tako skrivnostno.
Lepo nedeljo želim, Marko
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marko Vitas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!