Moji koraki so po stopnicah hodili mimo tvojih vrat
in o tebi sem vedel samo dejstva
živela si v prvem nadstropju
imela si vrt za zdravstvenim domom
saj si iz tiste smeri nosila motiko v rokah
imela si rada sveže sadje
saj si me enkrat prosila zanj
in sem nato vedno vzel višek in ti ga dal 
ko sem hitel v službo si me večkrat ustavila 
in mi dala suh kruh za moje živali
lepo navado za star kruh si imela
imela si rada otroke
saj si našim dajala sladkarije
zato so v maškarah tako radi potrkali na tvoja vrata
nisem slutil odhoda
na balkonu je zaplapolala črna zastava
in to dejstvo pomeni smrt
sedaj je kot da bi zaprli eno stran
kje si pokopana?
kam je odšla tvoja prijaznost?
kdo si sploh bila?

Maks Jamski