Ko se nadrobiva v tišino
Spomini obstanejo
v prarekah pozabljenega časa.
Oči se zabrišejo
v belini lasne linije.
Bosonogo poželenje
naju nadrobi v daritev.
In zalotim se v misli:
še vedno goriš v meni.
V medsvetju slačiva obrise,
se obarvava, utripava.
V vzprhutalem obzorju
množiva dotike.
Grizljam obljube,
ko se medim na tvojih grudih.
Razbežali vzdihljaji
uokvirijo jutro.
Sreča naju ne izbriše,
temveč obrobi.
Odpoljubi spletajo
tišino za dva.
Hvala Ronja in Fionapanmor.
Lepo vaju pozdravljam!
Čestitke k ljubezenski pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
- 19. 11. 2025 ob 07:56
- Prebrano 230 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96.54