
Vdala sem se v žalost,
v jeznih vzdihih klela temo,
nedolžen, tih in krhek predmet
breme je nosilo moje nemo.
Naj mi bo oproščeno,
o Bog, ki vidiš moje dni,
naj tvoja milost
življenje v meni ohrani.
Spuščam bridkost,
predanost si nadevam,
prisegam nebu,
da zadnjič temo iz sebe odtrgam.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Iris Ivanuša
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!