TA DEŽELA

Kot otroška čela goli pašniki
se bleščijo v soncu, ko rjava, temna svetloba konjev

počiva v hladu dreves.
Prašna bela cesta se vije čez vso dolino

mimo neskončnih čred drobnice;
nekje sem že videl to cesto, nekje v otroštvu,

in senco drevesa, ki pada nanjo,
in ta obraz iz prahu.

Sedem v travo in poslušam oglašanje kamnov
v neki stari hiši, kjer se po nevidnih nitih

dvigajo dolge noge suhih južin,
kot da iščejo goreče, prastaro srce;

v tisti hiši, kjer so na stolih
odtisi pojemajočih rok

in usta, ki so ostala suha, suha od sonca
in tako velikega neba.

Franci Novak

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Franci Novak
Napisal/a: Franci Novak

Pesmi

  • 19. 11. 2009 ob 18:45
  • Prebrano 1244 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 345
  • Število ocen: 8

Zastavica