Ponovno so besede redke,
ponovno le opazujem.
Kako modro je biti tiho,
tako modro kot biti.
Razbijem tišino s pogledom,
razbijem si zgodbo,
se ubijem.

Tam tiho se prebijaš iz jutra,
tu tiho ždim v noči.
Tako daleč si,
tako blizu,
tako daleč si,
ko mi ne vrneš pogleda,
ko si ti.

Tako nesramna si, naravna,
da boli,
da se zdi,
kot bi obtičal v temi.

1900štiriin90