
Zrak nosi obljubo nadaljevanja,
občutkov je hkrati preveč in premalo,
kot da čas za trenutek zadrhti
v zavedanju, da nekdo prihaja.
Novorojenček kot kaplja svetlobe,
ki se še uči svojega sijaja.
Njena koža postane zemljevid,
po katerem novo življenje tipa smeri
brez kompasa, brez ukaza.
Med njima ni nič zlaganega,
ni niti besed, zgolj mir.
Dve telesi, ki drugo drugemu
v zaupanju počasi razkrivata,
kako in kje se začne svet.
Kako in kje se začne svet ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Ronja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!