Morda me enkrat boš vprašal,
zakaj ti nič več ne pišem.
Ker nisi se nič mi oglašal,
zdaj iz spomina te brišem.

Morda me boš enkrat pogrešal,
a takrat bo zate prepozno.
Boš rekel, da si nekaj pomešal
in da mi ni bilo tako grozno.

Morda takrat boš ti upal,
da nisem te še pozabila.
Morda boš to meni zaupal,
a jaz se ne bom oglasila.

Morda pa takrat bom vesela,
ker nate ne bom več čakala.
Morda bom še komu verjela,
bom tistemu pesmi pisala.

Katarina Ambrož