Nekoč verjela sem, da svet je lep,
da se ljubezen z istim čustvom vrača,
da se resnica le z resnico plača
in le hudobnim se slabo obrača.
Verjela sem: »Ljubezen vse premaga!«
Zdaj vem, dobroto zlo prevaga.
In, da o sreči sanje so samo za take,
ki drugi jih imajo za bedake.
Verjela sem. Zdaj vem, da ne bi smela.
Svetu, ljudem, le dobro sem hotela,
nikdar nikomur hudega želela,
a vendar sem samo grenkobo žela.
Saj v tem času človek mora biti slep,
da ne opazi nevoščljivosti, hudobe,
da so mu tuji ljudje polni zlobe,
ki jim pomemben je le prenapolnjen žep.
A jaz verjela sem, da svet je lep …