Nikogaršnja
Besede postajajo moj nasprotnik,
rešuje naju le še dotik.
Iz trdega srca in mehkih ustnic
prejemam besedno zlo puščic.
Retorika življenja me uči upora;
na brezlastnem kamnu gradim svetišče miru.
Poti nazaj več ni —
pantomima v resničnem svetu ne živi.
Ta ljubezen ne najde več doma,
čeprav je nekoč živela v meni —
zdaj išče pot, ki je ne najde v nobeni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Iris Ivanuša
- 15. 11. 2025 ob 11:44
- Prebrano 116 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 41.11
