
Nekaj me žene
h križu, na goro.
Tisti del mene,
ki rabi oporo.
Nekaj me vleče,
kaj, sama ne vem.
Nekaj ljubeče
mi pravi naj grem.
Nekaj v duši
pa stalno okleva.
Navdušenje ruši
in dvom izžareva.
Nekaj bojuje
se ves čas v meni.
Mi pot zamegljuje
in pravi: ne kreni!
A nekaj mi pravi:
Le pojdi na pot!
Saj v tvoji težavi
gre s tabo Gospod.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!