
Nekoč bila je pot ločitve,
zdaj po njej se vračam domov.
Gora odrešenja me vabi
v mesto cerkvenega zvonenja.
Priča, kar je videlo:
religija ne utihne —
našteva zmote.
Krivičnik čiste vesti se tolče po prsih,
izpoveduje, kar je bilo
in kar ni.
Resnica, kaj mi govoriš?
Svetost — po zapovedih.
Stojim v mestu
mrtvih ljudi,
pletem mrežo,
ker ujeta ptica nima moči.
Usahni, religija!
Hrani dušo živa beseda,
vračaj,
kar bilo je ukradeno od hudiča.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Iris Ivanuša
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!