
Svetla mini zvezdica
skozi okno gleda,
drobna mini deklica
noče spat, seveda.
Miga bosa nogica,
lutko vso pregleda,
Lačna, žejna, Pravljica!
Sebe se zaveda. Sama je.
Pa naenkrat punčica
zvezdico zagleda,
njej pomaha rokica,
mila gre beseda,
tjakaj skozi okenca,
k zvezdicam Medveda,
kjer domuje pravljica,
cesta sladoleda.
Domišljijska pesmica,
sladka abeceda,
notni puh podoknica,
mehkega razgleda.
Vrtiljak kraj sončeca,
žarkov polna skleda,
topla mirna rečica,
meglica drevoreda.
Danes je nekaj bolj krasno drugače.
Mimo pride lunica
zlato - rožno bleda.
Zraven nje kot mucica
meteor prepreda Uspavanko.
Reče punčki: "Spančkica
tvoja nima reda -
Vila Sredinočnica,
ki sanjam zliva meda.
Danes pa zamudnica
trosi ti nereda,
tukaj njena Palčkica Čarobnica.
sama kar poseda.
Nič ne čakaj, malčica,
trudnega pogleda.
Zvezdica gugalnica
tebi bo soseda. Brez predsodka.
Nežno te bo zibala
pesmic njenih čreda,
tebe nje uspavanka,
v Spančkov Dol preseda.
In ne boj se, Pikica,
šla je stran, Ujeda,
sladko sanjaj malčica
iz družbe Dna razreda.
Iz zbirke "Ženske (v) pesmi: otroku ; Ena - je ali ni nobena?
Zelo zanimiva pesmica, morda je dolžina res problem - glede na to, da je otroška, a zanimivo ohranja vedno isto shemo - samo dve rimi - kot vaja za rimo ;)
LP, Lidija
Maša,
mi je všeč in mislim, da mi bodo prišle takšne pesmi kaj kmalu prav.
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!