Slišim te. Ko bosa stopaš po pregretih kamnih. Ko se obračaš in vrtiš kot list z drevesa. Ko se skloniš in se s teboj sklanjajo črke jutrišnjega dne. Ko nemirno telovadiš s prsti, stiskaš pest in se jeziš na belo cesto. Ko si modra, ker v tebi sveti vsa modrina sveta. Ko pomislim nate, slišim tvoj smeh. Tvojo neodločnost. Tvoje barantanje z besedami. Slišim tvoj zasopel pogled. Slišim ptico v tebi. Plaho, radovedno in predano.

Tudi jaz te slišim. Ko v porasel dan umirjeno zabijaš minute in si daleč kot ovinek na presti. Ko drobna kot piščanček zlezem pod tvojo perut in obtičim. Slišim šumenje gozdov, ko razgrinjam veje v tebi. Tvoj dotik, ki zveni kot prelet poletnega večera. Dolg, vroč in vlažen.

Vesna Šare