
V vrtiljaku konjiček
živi na obodu,
prinaša dobiček
nekomu pri vhodu.
Vrti se tam v krogu
prav sleherni dan,
pripet na tem drogu
ne more več stran.
Je zloščen, svetleč
in vsem na ogled.
Pred sebe strmeč
umika pogled.
V to igro je vdan;
kot vdajam se jaz?
Kako naj gre stran?
Pozna le to gaz!
----
V mojem blodnjaku
sem sam kot konjiček.
Kot on v vrtiljaku,
nekomu dobiček.
Vrtim se v krogu
prav sleherni dan.
A nisem na drogu
in mogel bi stran!
Zato zdaj pokončno,
korakam k izhodu.
Ne! rečem dokončno
še onim pri vhodu.
Krasno, le:
Vrteči konjiček - je konjiček ki nekaj ali nekoga vrti ( kar ta tvoj ne dela ;)
Vrteč se ( vrteči se) konjiček - konjiček, ki SE vrti.
Torej je povratni zaimek obvezen.
Še nekaj ( glede na to, da poskušamo biti pri pesmi v formi, ki zahtevajo določeno metrično shemo kar najbolj dosledni):
Predlog " v" se bere skupaj z naslednjim zlogom in ne kot samostojen zlog ( v ali u), torej:
Vr- ti- se - TAM -vkro-gu
in ne
[[vr-ti- se -u - kro-gu ]]
Enako velja tudi za druge enočrkovne predloge [ s z k h ...]
LpL
Hvala!
S tem vrtečim konjičkom sem se že sama precej ukvarjala, najprej je bil V vrtiljaku konjiček, pa se mi ni zdelo najboljše. Potem sem ga preimenovala v vrtljivega (kar mi tudi ni bilo najbolj všeč, ker se mi je zdelo, da se vrti okrog svoje osi).
Zdaj sem ga spremenila v prvo varianto, torej: v vrtiljaku konjiček.
Upam, da je ok. :)
Hvala tudi za drugi predlog. Mi je všeč. In sem popravila.
LP, Katarina
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!