
Tam ob reki stojiš,
v družbi dreves, a sama.
Meni lepotica se zdiš,
vez je nastala med nama.
Gledam te vsako pomlad,
ko zeleniš in vzcvetiš.
Morda te še kdo ima rad,
še komu lepa se zdiš?
Morda še kdo te opazi,
čeprav si le neko drevo.
Te vsaj s pogledom oplazi
in reče: Oj, kako je lepo!
Veš, da te rada obiščem
in rada s teboj govorim.
Pod tabo si senco poiščem.
In pišem ti pesem v spomin.
Pesem, ki tudi z ritmom doseže zelo širok krog (tudi mlajših) bralcev. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala!
Zelo sem vesela, da je postala Podčrtanka! <3
Bom pa ob tem naslovu, ki sem ga res vesela, povedala še to, da je ta pesem tudi uglasbena. Note ji dal mladi Kevin Bezjak, sliši pa se jo lahko tukaj, na 1:06:00
https://www.youtube.com/watch?v=lRQzn6nAS6U
Super! Bravo!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!