veter in čas
veter koraka iz krajev
kjer sanje nimajo teles
prinaša samoto ognja
ki naglas govori pepelu
da se spomni neba
vdihuje jokajoče oblake
razpira jih kot misli
ki so želele njen dotik
zvali se v temo
v brezpotje
ki ga je ona krasila s cvetjem
a ko sem prišel
je ostalo trnje
in izgubljeni koraki
srce razpada kot luna
ki se razliva po nebu
da najde svoj sijaj
koža
ponošena od tišine
se celi počasi
v ritmu vetra
ki ni nikoli več zrak
samo še pesem o tebi
ponošena od tišine
se celi počasi
v ritmu vetra
ki ni nikoli več zrak
samo še pesem o tebi
krasna!
Zelo so mi všeč te podobe, ki se nizajo vse do nje ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
na koncu gre vedno za NJO, eno in edino, ki je nedosegljiva in lepa kot iz sanj ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
- 10. 11. 2025 ob 10:06
- Prebrano 234 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130.46