Dobro, ki je srce božalo s toplino,

Ni nikoli pozabljeno.

In oddaljeno, dobro preteklost,

Skozi leta jo v duši ohranjamo.

Ob čarobnih zvokih melodije,

Spomin nas popelje nazaj na kraje,

Kjer nas ob glasbi tihe rapsodije,

Vlaki ljubezni odpeljejo.

In čeprav mi sence prekriva droben snežni prah,

Kot da bi bil prekrit s snegom,

Vendar iz življenja, ki ni podobno drugim,

Kotički mojih ustnic se smehljajo.

Кристина Анастасия Верас Брзин