
onomad si pun
lagano nadolazeće praznine
pokušao ozbiljnije pokucati
na vrata misterije postanka
ali sve je šutjelo
dok dozivale su te šetnje
niz polja makova
i nebo je leglo
na cvjetove bez mirisa
što istodobno ti prilaze
i blijede u krajoliku
zaludno zaneseni utopijom
i šapatom vremena
/možda zato/
da prerano ne shvatiš
kako brzo postaješ prah
Ja Mirko dokler ne bomo
Prah. Do takrat še utripamo
In kri se pretaka srce bije.
Lepo. Lep pozdrav
Irena
Hvala Irena.
Lijep pozdrav i ugodan dan,
Mirko
Pravi novembrski premislek - zajet v nežnih verzih!
Naučila sem se pomena nove besede: onomad
Hvala na doživljaju i pažnji, Nado.
Pozdrav iz SA
Čestitke k pesmi o neizbežnem minevanju tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!