
Ona je bila brez ročaja.
Le rezilo, zarjavelo in topo,
je bilo še vedno uporabno.
Nevarno.
Ona je rekla,
da je ročaj počil,
ko je z njo zadnjič sekala drva,
ki jih več ni bilo v gozdu.
Ducatero je vprašalo,
zakaj je ne popravi.
Ona pa je rekla:
"Ker ni več nič takega
kar bi bilo treba sekati,
prag pa naj ostane.
In ker sem prevečkrat udarila mimo."
Nekdo izmed Ducaterov je šepnil:
"Morda pa Ona ni (z)grešila!«
Smo že pri 9. zgodbi Ducaterih s police. Koliko zgodb še čaka pred ...?
Svit, vsak ima svojo zgodbo, piše si jo sam, in enkrat bomo z Njo šli ... v Novo zgodbo.
Hvala za dotik. Lp, Caki
Nada, pa naj bo tako, v zagonetnosti smo lahko tudi poletni, žal tudi resnični – takrat, ko si to ne bi želeli.
Hvala za branje, lp Caki.
Naredim malo pavze z Zgodbami Ducaterih s police in vse skupaj presekam z eno vojaško, nostalgičnohttps://www.pesem.si/a/objava/prikaz/192187/pogace_z_ocvirkov
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!