Melanholija na konicah prstov
Med podrsajočimi pogledi
preštevam razbežale korake.
Zamolčalo hrepenenje se
ponovno pripenja na časovnico.
Pod igličastim svodom se spletava.
Kuštrava praprot naju obrašča
in naposled osuje v Visoko pesem.
Obarvam raskave odmeve.
Vrvežave obljube se
medijo v krošnjah.
Nekje med vrsticami
iztekajoče breztežnosti
se oklestiva.
V prsih pekočina,
ki splahnelo noč
pretvori v uvid.
Melanholijo
zakrknem v monolog,
pokosim tipke bodljaje
in se razlezem v tišino.
lep sprehod po čarobni pokrajini občutkov :)
še dobro, da je pesem nastala pred tišino, saj je drugače ne bi brali, kar bi bilo - škoda. Odlična :)
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
- 04. 11. 2025 ob 17:41
- Prebrano 355 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 219.82