
Gledam pot,
ki v noč zavije.
In tam je plot
in luna sije.
Naj grem na pot,
čeprav je noč?
Morda mi plot
bo v pomoč?
Bom gledal luno,
ki tam sveti!
Na plotu bruno
smem prijeti?
To bo pomoč,
da ne omagam?
Bo dalo moč,
da dvom premagam?
Zdaj grem, zdaj grem
kar mimo plota,
saj zdaj že vem,
da plot je zmota.
Če čakal bom
na drugo pot,
bo tam drug dvom
in tam drug plot.
Izbiram pot,
ki k cilju vabi.
Ovira, plot,
pa se mi gabi.
Ne bom popustil,
dvomom v glavi,
ne bom si pustil
stati v travi.
Saj plot je strah,
pomislek, dvom.
Je laž, preplah.
Privid. Fantóm.
Kako blizu sta si besedi (pot, plot) in kako vsebinsko drugačni!
Katarina, uredi ločila; predvsem nekatere vejice niso na mestu ali so odveč. Jih najdeš?
Sem... in upam, da je kaj boljše. :)
Še tu:
Naj grem na pot,
čeprav je noč?
Zdaj grem, zdaj grem
kar mimo plota,
-Tukaj pa zaradi metrike opuščaj:
ne bom si pustil
čakat' v travi.
Hvala!
Ker "sovražim" opuščaje (mi je to zoprno), sem besedo čakati zamenjala s stati.
Mislim, da je tako boljše... :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!