Ko si sam s seboj in barvaš mizo,

izbereš odtenek modre barve.

Enako, ko pogled na ulico premami nebo.

Izbereš njo.

Sam sebi zanikaš zadnjo možnost; uničiti,

kar te izžema, zato si strpen.

Saj tudi to je ljubezen.

A do koga?

Pogledaš v modro nebo,

izdihneš cigaretni dim,

ki se izgublja pod oblaki.

Izgublja se, kakor spomin nanjo.

Na tvoje dekle v modrem,

ki od vedno ljubi črno.

Tina Pegan