Odhajaš, Norrin
pripeljana
iztrgana iz nočnega branja
bleda razbitina brez spanja
ne da bi vedela
ne da bi hotela
globoka je ura
kalna beseda
v gnijočem truplu
podraži alkohol tančico časa
v breznu, ki napada
z rožnato flavto v ustih
z gibi mrtvega plavalca
spokojno je, mračno
in božansko taborišče
tvoj krog se zapira
in sponka, ki spaja, umira
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 17. 11. 2009 ob 11:21
- Prebrano 651 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180
- Število ocen: 4
