zdi se 

da bolj kot ne

 samo še čakamo

 da nebo pade

 na glavo 

ali 

da se zemlja zarije 

skozi drobovje 

v srce

medtem vzvišeno

pljuvamo želje 

v čiste vodnjake 

in z ihto kracamo 

po zidovih

 pred katerimi 

radi streljamo 

ponavadi kozle 

in 

debele buče

kmalu pride

 noč čarovnic 

in mrtvi bodo vstali 

ne zaradi sladkarij 

zvijač 

ali 

razvratnih kostumov

ampak zaradi

zagovora

imena 

večer pred vsemi svetimi

in 

vprašanja 

zakaj žagamo drevo 

na katerem sedimo 

ter povzročamo toliko hrupa 

da ne slišimo

 kako se prebujajo

speči velikani

mogoče jih bomo

opazili šele 

ko bo kača ugriznila

v svoj rep

 ali

pa takrat 

ko bo beseda

spet meso 

postala

Yoda