hodim sam po noči
ulice so prazne
luči so medle
ni nikogar, s komer bi govoril
moje misli so glasne
in ni odgovora

pokopališka vrata so odprta
zrak je hladen
imena na nagrobnikih so obrabljena
ni rož, ni obiskovalcev
samo tišina in tema

majhen deček sedi ob grobu
v roki drži steklenico poceni viskija
pije brez da bi pomežiknil
njegov obraz je bled
roki se mu treseta

pravi, da čaka na hudiča
pravi, da ga želi videti iz oči v oči
misli, da hudič živi tu
med mrtvimi
misli, da če bo dovolj pil
bo hudič prišel

stojim nekaj korakov stran
rečem mu, da nihče ne bo prišel
on pije naprej
strmi v tla
pravi, da je utrujen od samote

ne približam se mu
čutim enako
nimam mu ničesar dati
noč ostaja tiha
hudič se ne pojavi
noben glas ne spregovori

deček ostane pri grobu
obrnem se in odidem
pot je dolga
ni družbe
samo zvok mojih korakov
in zavedanje
da mi samota tesno sledi

Hors