Pustite mi sanje, je kričalo skozi prebodeno
tišino noči!
Na sveže popleskani steni sobe so se poigravale sence.
S svojo marelično umirjenostjo so pobožale zlepljene veke,
ki so se počasi odpirale, in rumenkasta rjavina oči je obogatila
prostor,
ki je objemal njene čute. Le za sekundo si je dopustila prilastiti
misli,
ki so nekje v daljavi lovile zadnje atome odmeva. Zmrazilo jo je v
drobovju in v hipu se je zavedla, da so njeni kriki rezali mir in
jo prebudili. Hip želenega. Sanjati neskončnost ...