Neskončnost

Pustite mi sanje, je kričalo skozi prebodeno tišino noči!
Na sveže popleskani steni sobe so se poigravale sence.
S svojo marelično umirjenostjo so pobožale zlepljene veke,
ki so se počasi odpirale, in rumenkasta rjavina oči je obogatila prostor,
ki je objemal njene čute. Le za sekundo si je dopustila prilastiti misli,
ki so nekje v daljavi lovile zadnje atome odmeva. Zmrazilo jo je v drobovju in v hipu se je zavedla, da so njeni kriki rezali mir in jo prebudili. Hip želenega. Sanjati neskončnost ...

ajda

Komentiranje je zaprto!

ajda
Napisal/a: ajda

Pesmi

  • 16. 11. 2009 ob 23:38
  • Prebrano 1072 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 345

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!