Zabrisane so vse sledi,

v postelji vsak po svoje —

med nama leži tišina.

Če bi le lahko,

nežno me pobožal.

Če bi le lahko,

strastno me objel.

Če bi le opazil,

kako hrepenim

po dotikih tvojih,

po telesu tvojem.

Vem, da nisi tak,

in jaz ne znam biti drugačna.

Razklana — vsak po svoje,

želiva si, a ne znava.

Ne vem, zakaj ti je težko,

ko prosim za tvoje telo,

ko prosim za dotik —

ti ledeno vame strmiš.

Ne vem, zakaj raje

vlečeva vrv vsak v svojo stran,

ko bi dotik rešil praznino,

ko bi objem pomenil zmago,

ko tvoje telo pomeni rešitev.

Anonimna