Odhajaš – kot rjavi listi v jeseni,

ki naznanjajo zimo, ledeno srce.

Odhajaš – nisi se ozrla,

le vrata si zaprla,

da mi je hudo.

Odhajaš – ne zanima te več moj obraz,

moje žalostne misli,

moje zdrobljeno srce.

In ti res si šla, pustila vse.

Zdaj med nama več ničesar ni.

In zdaj – sam sem ostal.

V srcu bolečina, trpljenje, žalost, ki ne mine.

Zdaj razmišljam, kako naj sestavim svet,

v katerem je pred kratkim živel duet.

Zdaj pa čisto sam,

brez tebe ne znam –

izgubljen, nemočen, poražen, premražen.

Zdaj razmišljam spet,

kako naj sestavim ta jebeni svet.

Pa ne najdem rešitve, ni mi pomoči.

Zdaj bo štrik – jebeni štrik –

ustavil poraz.

Anonimna