Moj dom je poln predmetov.
Kopičijo se vsepovsod.
So raznoterih barv, oblik in dimenzij.
Nekateri so trdi,
drugi mehki in kosmati,
tretji goltajo baterije in odslužene puščajo vsepovsod - kot kužki kakce.

Večina predmetov le občasno

ali celo nikoli ne služi svojemu namenu.
Pri nekaterih je namen težko določljiv.

Zbirajo se na policah,
omaram polnijo trebuhe,
zasedajo mize,
zarivajo se v špranje
ali pa se kot nomadi selijo naokrog.

Ponoči recimo,
ko v temi lutam po založenih prostorih,
me spotikajo.
Če vprašate njih,
bodo trdili,
da jih brcam.

Predmeti nimajo nog,
vsaj takšnih ne,
ki bi znale hoditi.
To pomeni,
da jih nekdo prinaša.
Morda škratje,
dobri možje,
vile, palčki, nabiralci,
ali pa ...
boste že sami presodili.

Skratka,
kot ste verjetno ugotovili,
sem predmetov rahlo sit.
In ker gre za izgubljeno vojno,
sem se odločil,
da napišem tole,
recimo mu 'izpovedno pritoževanje'.

botermesec