
U krošnjama jesenja sonata
Ptice putuju bez kofera
bez putovnica
uvijek u istom smjeru
Od proplanka do proplanka
od rijeke do jezera
niz kanjon niz klisure
preko mora do obala
bez kompasa
bez karata
preko prijevoja
preko sljemena
bez ruksaka
bez sata
kilometrima miljama
bez dvojbi bez kolebanja
U paperju miris gnijezda
zove na povratak
kad zimu proljeće očara
pa ona okopni odledi zarudi
a cvijet do cvijeta se probudi
Krasno. Raznježe i preplave neki stihovi.
Lijep pozdrav,
Mirko
hvala prijatelju,
ptice su neiscrpna čarolija
lp
Ljubi
Zaista lepršajuči su ti stihovi , kao da jih je ptica zapisala.
sretno RA.j.
Ptice putuju bez kofera
bez putovnica
uvijek u istom smjeru
Od proplanka do proplanka ...
To sem moral izpostaviti, enostavno me je zadelo, v polno.
Ljubi, čestitam!
Caki
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Hvala Rajko,
raduje me da ti se sviđa lepršavost
lp
Ljubi
Hvala Caki,
sreća je moja što sam te dotakla stihovima
lp
Ljubi
Draga Ana hvala ti na još jednoj podčrtanki ... zagrljaj do nekog susreta
Ljubi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!