Lovilec človeških duš
Kdaj sem
za prijatelje sprejela
celo vrsto bahačev,
ki me nadlegujejo
s svojo prezenco,
z avtoportreti,
barvitimi sončnimi zahodi,
kuhinjskimi recepti,
eksotičnimi jedmi,
snobovskimi ambienti.
Z dvignjenim palcem
potrjujem njihovo nečimrnost,
radodarno jim pošiljam smeške,
bolj redko žugajoče kazalce.
Kdaj sem
za prijatelje sprejela
celo vrsto osamljencev,
ki me vabijo na večere pravljic,
na branje pod krošnjami,
sprehode v naravo,
pisanje pesmi ob vodi.
Z njimi delim
svoje male skrivnosti
čez sedem valov.
Vsak dan preverjam,
če me je kdo prebral,
preštevam število sledilcev.
Črviči me v želodcu,
če jih je manj.
Kdaj sem
se ujela v zanko
sladke opaznosti.
.jpg "Nada")
To je pa zelo aktualna pesem, ki na subtilen način prikaže, kako nas lovijo omrežja!
Globoka
... in ukvarjam se z zelo podobnimi mislimi :D
M
Lepo napisano, življensko....verjetno se vsi kdaj pa kdaj, hote ali pa nehote, ujamemo v zanko
Lovrenka draga, lepo te je brati in s teboj deliti male skrivnosti.
Čestitke in lep pozdrav,
Breda
Vsem hvala za branje in pohvale. Prostovoljna zasužnjenost z družabnimi omrežji je res aktualen problem, ki nas vse postavlja pod nadzor.
lepo bodite
lovrenka
Pasti sodobne tehnologije. Kako hitro se ujamemo vanje.
Ob branju se mi je danes porodila še (ena ) asociacija dvignjenega palca: štoparskih vodnikov ni več, zasedeni smo (- zato lahko razlike nastajajo samo še v naglaševanju besed.) Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Dobro si to povedala.
Čedalje težje se bomo temu odpovedali, četudi se zavedamo ujetosti.
LP, mcv
hvala vsem za odziv in hvala za podčrtanko
lp
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
- 23. 10. 2025 ob 17:49
- Prebrano 365 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 218.87