
Oblaki se ne gubajo. Sivine
tanjšajo zrak. V neobčutljivi pokrajini
je praznina
gosto runo. Koža
pije anestetik.
Krpa prekriva usta. In telo
je ječa.
Če bi pljuča
lahko kričala in če bi se zvok
premikal, v zevi
ne bi ostal posmeh
tišine vseh
tišin. Sredi kamnitega vrta
stoji javor. Jesen
mu je našemila krošnjo,
popudrala zapuščenost.
lepooo, trpko
Sredi kamnitega vrta
stoji javor. Jesen
mu je našemila krošnjo,
popudrala zapuščenost.
Res, zanimiv je ta pogled z ne tako pogoste perspektive - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Maša Šemrov
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!