Vedno, ko me kdo uči
in ko kdo mi pravi:
Le zatisni si oči,
vse je v tvoji glavi...,

dobro vem, da to ni res,
ker je vse resnično,
vse je kot en nori ples;
vendar vse brezžično.

Tukaj noč in dan bedim,
da kaj ne spregledam,
ker posledic se bojim
vedno budno gledam.

Telefon oddaja zvok,
piska in vibrira,
včasih mi gre že na jok
od stresa in nemira.

Morali bi pobegniti
(v grlo teče voda),
morali bi izstopiti.
Ampak - ni izhoda.

Katarina Ambrož