
na dvorišču med bloki
raste stara češplja
pod njo je pritepeni potepuški pes
nategnil sosedino rodovniško maltežanko
štela je rosnih petindvajset mesecev
njeno poreklo je bilo skrbno dokumentirano še od časov
ko se te stvari niso vodile računalniško
mimo češplje pelje preko zelenice shojena put
tukaj blokarji zjutraj šibamo na avtobus št. 12
večina nas ima mesečne karte nekateri kar na telefonih
največja gneča je med šesto in pol osmo uro
nekje po sedmi se prignetejo šolarji
tedaj postane precej glasno
in zrak mlečno diši
nihče ne ve
in nihče nikoli ne bo vedel
ali je sosedina psička namerno požrla strup za podgane
ki ga je hišnik položil vnemar
v doseg malih živali in malih otrok
bilo je hitro po parjenju
mladiči se še niso izlegli
bruhala je in iztrebljala kri
na shojeno pot sredi zelenice
in soseda je pod češpljo vila roke
ko smo zjutraj šibali na avtobus št. 12
skenirali mesečne karte
se drenjali med šesto in pol osmo uro
prignetli so se šolarji
zrak je mlečno dišal
in avtobus se je počasi zibal
mestu naproti
Kljub strupom "zrak mlečno diši..."
ko se eni vračajo, drugi prihajajo,
kot bi življenje verjelo,
kar ljudje ne...
Raje imamo vonj po mleku kot po krvi, zato pustimo, da nas čas vozi dalje, " obrobne" zgodbe za večino ostajajo izven analov ... Pesem polna prispodob in simbolov, ki pripoved spremenijo v kontemplativno družbeno kritiko. Čestitke.
( aja, je psička kri " trebila" ali pač iztrebljala?)
LpL
Hvala Lidija, Mislim, da imaš prav, lahko, prosim, kar popraviš.
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!