OB REKI
Glej meglico nad vodó,
kot pajčolan se vleče,
v tihem jutru je mrzló,
jesenski gozd šepeče.
Ob reki sliši se korake,
tam krhka je postava,
zamišljeno v naravo zre
in misel daleč ji odplava ...
Tu mlado, brhko je dekle
sanjarilo le o ljubezni,
kaj vse verjelo je srce,
o, želje, upi neizmerni!
Pot življenja popeljala
jo v tuja mesta je, vasi,
tam je zorela, se kalila,
spoznala svet je in ljudi.
Minevala so njena leta,
zdaj se vrnila je nazaj,
življenje tiho se razpleta,
njen dom je tukaj, rojstni kraj.
tole je pa avtobiografsko.
Čudovito!
Zanimivo življenje imaš, in marsikaj ti je bilo dano izvedeti.
Čestitke k pomenljivi rimanki tudi z moje strani (popravila sem ti nekaj vejic),
lp, Ana
Hvala Marija za čestitke. Hvala, ker me spremljaš in prebiraš.
Lp Tolminka
Hvala Ivan za tvoj komentar, čeprav malce pozno.
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 16. 10. 2025 ob 06:38
- Prebrano 309 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130.24