Želim si, 

da bi odšla kam drugam,

kot tistega vročega dne. 

Potem bi bilo vse drugače.

Čas neporavnan 

bi tekel na novo,

spet bi  zarožljala kljuka 

in rože cvetele.

Nasmejane bi 

naluščile grah,

trčile s kozarci. 

Vmes bi me ljubeznivo okarala,

da punce ne nosijo strganih hlač,

uhanov v nosu,

prekratkih rokavov. 

Ja, pridem naslednjič,

bomo zašile.

Med dotikom starih  in mladih dlani,

bi zašumelo papirnatih dvajset. 

Vse bi lahko bilo drugaċe

in danes ti ne bi rabila voščiti le na daljavo. 

Na koncu imava,

vsemu navkljub

vsaka svojo  -tišino. 

Ajdovakasa