Zadnja vijoličasta bledivka

zvedavost te vleče

globlje - med odpadlo listje,

zlato rumeno, ognjeno škrlatno, šušteče,

pod plasti temin.

razkrojevalci življenja

šepetajo v kraljestvu gliv:

na koži, v črevesju,

v sapah zemlje.

med nevidnimi miceliji

odstiraš raznolikosti

prsti, voda, vdihov.

po jeziku sprehajaš

okus korenin

iz območij trohnivk –

poližeš površje,

odgrizneš košček pod njim,

ga prežvečiš

v nenasitni radovednosti -

a vendar izpljuneš

v vračanja

na gobje potke,

v skrivnostni objem gozda,

do robov mnogostišja,

kamor - skoraj neopazno

pronica sijaj nevidne

spremljevalke.

fionapanmor