navdušen sem nad pesmijo,

vendar z grenkim priokusom - 
da ti nekaj (preostanek nevednosti, torej nezavedanje lastne veličine, pomanjkljivo zavedanje) preprečuje lastavičjo svobodo tukaj in zdaj.

KAR  POMENI

da tvoja budnost dejansko ni budnost, ampak bolj sanje ali pozaba,
in da te prebujanje šele čaka  (med   bi  in sem je neskončen prepad)

Čeprav se ti hkrati moram opravičiti za zgornjo subjektivno oceno, ker v zaključku
pesmi jasno nakažeš, da si sposobna najti svobodo onstran budnosti.

Rajko lepo dobro jutro.

Šla sem še 1x brati pesem res

Imaš prav in poglej zdaj če je

Kaj boljše. Upoštevala sem

Tvoje napotke in zdi se mi

Dosti boljše. Hvala ti za 

Popravke.

Želim ti lepi dan Irens

zdaj je dosti bolje  ;-)  pesem si hitro popravila. zdaj pazi, da kakršnekoli potuhnjene negativne misli, polne dvomov v lastno MOgoČnost, preženeš iz sebe. To bo blagodejno tudi za tvoje zdravje

RAjko hvala ti.

Prazaprav ne mislim da sem

Mogočna nikakor ne.

Bodi lepo.  Irena

Wake up, time to die! "Leon Kowalski," iz Bladerunner-ja. 

Še jaz pristavljam svoj lonček. Morda so sanje bolj resnične od "budnosti." Nismo vsi takšni umetniški geniji, da bi si izmišljali fantastitične podobe in svetove iz sanj. Ker pa so naši procesorji iz možganov prirejeni za obdelavo podatkov iz budnosti, dojemamo sanje kot Platonove sence. 

Budnost pa je itak po Platonu votlina, kar Neo iz Matrice samo ponovi, na začetku, ko se igra po spletu in zasluti, da je z svetom kot ga poznamo nekaj hudo narobe. 

Lep pozdrav, Marko.

Spoštovani Marko

Sanje jemljem preprosto da

So samo sanje. Dobro.je.za

Kakšen trenutek potovati v

Domišljiji z njimi. Včeraj sva

Pisala o genijih danes pa

Velja samo to da ljudje 

Imamo sanje en delček kjer

Smo. Ne jemljem tega za zlo

Dokler nikogar ne

Prizadenem če pa se to zgodi

Potem je pa drugače...

Lep pozdrav.  Irena

Draga Irena, 

ne vem, ali najbolj točno razumem vaše sporočilo, ampak vseeno bom poskušal odgovoriti. Napisal sem, da so sanje iz spanja objektivna danost in sploh nisem prvi, ki to trdi. Tako je že pisal CG Jung, ki pravi, da so sanje kraljevska pot do preseženega. 

Z užaljenostjo pa je tako, le kam bi prišla npr.  Kopernik in Galileo, če bi se ozirala na to, kaj bo kdo rekel. Res je, da sta razmišljala o tem in Galileo je nosil celo posledice zaradi nekogaršnje užaljenosti. Vendar v enaindvajsetem stoletju diskurz o učenih ali umetniških zadevah ne more biti na ta način omejen.

Strinjali se boste, da pa, ko je enkrat zlo narejeno, nastopi nova kvaliteta in je absolutno potrebno imenovati stvari s pravimi izrazi, tako po Nietzscheju, kot po vsakem poštenem človeku. 

Lepo vas pozdravljam, Marko