1. Uvertura (iz ciklusa Zgodbe Ducaterih s police)
Kričeča zarja na zahodu
ugaša zadnjo iskro
v ognjišču Ducaterih.
Mačka v usahlem vodnjaku
ni znala poti nazaj,
žeja pač naredi svoje,
lakota pa še več.
Nad ognjem edina posoda,
hvale in časa - polna riža
in Ona sama ob njej,
On je moral že davno oditi.
Od takrat se hišni prag
pogreza od čakanja.
Ducatero jih gleda,
grizejo si nohte,
presenetljivo mirni so.
Glad in žed sta dva vraga!
V zatohlem kotu
visi polica polna takih zgodb
napisanih z žlico, z nožem in sekiro.
Lok na njej je prašen,
na puščici je spravljen uhan,
skrinji obesek in majhna skrinja,
ter listek v njej.
Ducatero jih gleda,
ona pa samo pravi:
"Brati nočem, lahko pa vam povem!"
Od takrat se hišni prag
pogreza od čakanja.
Odlična!!!
Caki,
lepo se bere ta tvoja pesem.
Lep pozdrav, Dejan
Fiona, hvala za izpostavitev.
Lep pozdrav, Caki
Dejan, me veseli tvoje razmišljanje.
Lep pozdrav, Caki
Puščica z uhanom je 1. zgodba iz ciklusa Zgodbe Ducaterih s police.
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/191510/puscica_z_uhanom
Zanimivo in obetavno, nekoliko me bega le: je Ducatero priimek ali je mišljeno dvanajstero / dvanajst (otrok ...) - potem bi morda morala biti zanje uporabljena množina?
Lp, Ana
Zdravo, sem popravil na množino: Ducatero jih gleda ...
Hvala za predlog, lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 12. 10. 2025 ob 22:41
- Prebrano 413 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 227.04