
Oziraj se na mene, ne skači mi v besedo,
Ne lulaj mi po tlakovcih, ne cvil’ po tabli s kredo.
Ne stoj mi višje in ne lezi mi v rit,
ne me fujtrat, ker sem sit.
...
Ko mimo mene greš v naravo
in doma ob cest’ kosim jaz travo,
za trenutek uvidevno, upoštevno,
domnevno le zate, košnjo ustavim
in vljudno, s prikimom te pozdravim.
ti gledaš kakor, da se jezika ne zavedaš
in ker se sprenevedaš, ponovim glasneje,
zastonj je odzdravit, ko nekdo te pozdrav’.
Gredoč dalje, me gledaš, kot kita sredi krav.
...
V čem je problem, da samovoljno si nem?!
...
Hitro sem ugotovil, če bom obrate pospešil
in le po bankini kosil in v desno poševnino,
peskoma edino, z na polnih obratih mašino,
fino v splošno smer, da se kot šibrovke strel,
špricajoče lansiral bo, fini šudrasti šrapnel.
Zdaj se boš pa ustavil in name dreti začel?!
Malo prej si želel, da za budalo bi me imel,
prijaznost in uvidevnost, za šibkost si vzel,
prej se nisi dobro niti ozru, niti ust odprl,
če kosim, ko greš mim’, se boš pa dru’?!
...
Uvidevnost, ti je zgleda samoumevnost,
torej samoumevno ne bom ti uvideven,
nalašč bom zate rahlo neprišteven,
ker si tudi ti meni prištevno reven.
Naj šuder leti in te zgrda nauči,
ko prasica, naj šuder šprica,
na blesavega strica!
(Analiza hladna se obeta, očitno ta zgodba še ni izpeta)
***
Šrapnel torej simptom ignorance znegira,
kot indicira Newton, ko v tretji teorizira,
eksperimentacija se zato več ne necesira,
kot empirično dokazano se kategorizira,
reakcija, po akciji obvezno reagira.
***
Psihosomatika pa tega ne prepozicira,
saj subjekt pozitivnosti, ne reciprosira,
skladno prva termodinamična indicira,
da se energija konzervira in konvertira,
ne degenerira, se največ razdopira.
***
prave ni analogije, a narava mi intuitira,
da tak subjekt dosledno ne funkcionira,
spoštovanju, zaničevanje v odziv agitira,
reagira grdo na lepo, torej to inverzira,
v kontinuiteti se še to podira.
***
Saj ko se servira mu šrapnel brez ozira,
ta šudrov izstrel, speciment vrže iz tira,
ne premo, ampak eksponentno replicira,
potentira grdo dejanje, ga ne invertira,
pozitivo negira, negativo reciprocira.
***
Analiza zaključkoma obzervira in indicira;
-da lepota v subjektu ne eksistira.
-subjekt je nevrotipa, ki prevalira.
-stik necesira, da odnos degenerira.
-hipoteziram, da Ignoranca, negativizem inhibira, neeksplozivnosti pa navkljub ne garantira.
...
Me pa res, res, res živcira,
pohodnik brez veselega srca,
ki zgleda kompleks Ojdipa ima,
ki gre s slabo voljo v hribe na silo,
sekunda nasmeha z mimoidočim, pomeni lahko nekomu obilo.
.
Ja tako je, da vse manj veljajo - lepo vedenje in besede, to opažam tudi sama.
Tvoja pesem (zelo lepo oblikovana), ima sporočilo, ki bi ga moral vsak večkrat prebrati
...edino, malo me je strah, da me kakšen "šoder šrapnel" ne zadane v oko, ker potem bi oslepela
... in ne smemo pozabiti, da so vedno generacije STARŠEV tiste, ki vzgajajo,
torej:
najprej moramo pri sebi najti mehkobo, ljubezen in spoštovanje in ne nazadnje tudi bonton.
Lep dan ti želim, Marija
Vsebinsko in oblikovno zanimiva pesem, h kateri se je vredno vračati. Čestitke in lep pozdrav,
koni
Hvala obema za lepe besede. Ga. Triglavova Marija, vi bi verjetno odzdravili, tako da strah pred šrapnelom je odveč. Tudi pesem sama je sicer pretiravanje in pa hkrati po resničnih dogodkih. Res srečujem take ljudi in res sem v odziv na nadaljevanje košnje dobil dretje, nisem pa dejansko nikogar ciljal s samim šudrovim(šodrovim) šrapnelom, čeprav bi si mogoče kdo zaslužil, se je zgodilo samo od sebe.
Me pa nečlovečnost jezi in slednjih ljudi res ne razumem. Mi je pa malo lažje zdaj, ko sem to
Obnašanje ovekovečil z besedo.
Koni pa mislim, da ste napisali doslej najlepši komentar na karkoli mojega. Hvala in Lp!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Z. Peperko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!