STRAŠILO V JESENI 

Na klopci sedi strašilo zlato,
v klobuku rdečem, nasmejano.
Na slami mehki, med bučkami tremi,
zajček in sove so vedno z njemi.

Sovice ku-ku po tihem žgolijo,
listki pa v vetru veselo šumijo.
Strašilo ploska, se malo zavrti,
jesen ga nasmeje, ko sonce zaspi.

Buče se svetijo, zrak diši sladko,
vse je toplo, prijetno in kratko.
Ko pade večer in luna zasije,
strašilo s sovami pesmico vpije:

" jesen ,jesen prelepo disi.

v barvah tisoče  bleščci "

NEVENKA