V petek, 26. septembra je lilo kot iz škafa, pa smo se vseeno zbrali na 33. literarnem večeru "ŠENTJAKOBSKO JE POEZIJA." Za uvodno pesem se mi je tik pred zdajci

vsilil zapis italijanskega pesnika Franca Arminia (1960), v prevodu Kristine Jurkovič:

EMBARGO NA POEZIJO

Pesnik je bitje, ki ne more bivati v tem svetu, in je oseba, ki naj-

bolj potrebuje stvari tega sveta. Njegova bulimija je duhovna in

prav zato, ker je duhovna, ne pozna omejitev in meja.

Res je skrb vzbujajoče, da je svet razglasil prvacati embargo

proti pesnikom. Svet obupancev, ki se hoče razvedriti, sovraži

obupance, ki namesto tega pojejo o svojem obupu. Med vsemi

trenutnimi vojnami, potuhnjenimi in nenapovedanimi, je tudi

tista, kjer so žrtve pesniki.

Vsak dan se na ramena najbolj iskrivih duš nenehno usipa

lahen pepel. Namen je skaliti vse, narediti vse nadomestljivo, pri-

merno, prodajljivo. Ta družba je totalitarna in kot taka je lahko

le sovražno nastrojena proti samotnemu kriku pesnika, proti

njegovi nepreklicno nedotakljivi naravi. Pesnik stoji izven člove-

škega in kot tak je nevaren. Ljudje ne prenesejo, da obstajajo bi-

tja, ki imajo oči, srce in besede, a vendarle z njimi nimajo nič

skupnega.

Zatem je po tradiciji sledila je razglasitev novih šentjakobic. Čez poletje (in košček jeseni) je prispelo 64 glasovalnih lističev žirije bralcev iz Slovenije, Srbije in Nemčije, ki so odločili, da si šentjakobice zaslužijo naslednje najpriljubljenejše pesmi z 32. ŠJP-ja: drugouvrščenka KO ME BOŠ VIDEL, BOŠ VEDEL Eve Cehtl, ki je zazvenela z glasom Pie Fabijan, drugouvrščenka DROBTINICA KRUHA Jerneje Vrabič z glasom Mihe Vlaja, prvouvrščena SOLSTICIJSKA BALADA Irene Pajnik Beguš pa z glasom Izabelle Rajh. Poleg hruškastih priznanj so vse tri avtorice prejemnice pesniške zbirke NEKJE NOTRI JE UHO Tine Volarič.

Svečani trenutek večera je podčrtal nastop ekstravagantnega dua tisočerih imen, ki si je za ta trenutek izbral naziv Pizza Bella in nas popeljal v zlata leta slovenske popevke s skladbo Orion, ki jo je nekoč prepevala Marjana Deržaj in katere besedilo je napisal pesnik Gregor Strniša. Nastop je očaral zbrano občinstvo, ki bi prav gotovo dobilo še kakšno poslastico, če se polovici zasedbe ne bi mudilo na drugo lokacijo.

V nadaljevanju se je predstavila dvajseterica novih kandidatk, ki bodo čez jesen šumljale pred očmi bralstva in pridno nabirale glasove. Večinoma so se odele v različne razglednice in pisma samemu sebi ali znanim osebnostim, z odtenki krajev iz domačih logov ali širnega sveta.

Prisotni avtorji so bili: Antonija Jereb, Jana Kolarič, Tamara Mihalič, Alenka Mihorič, Fiona PanMor, Marko Nemec Pečjak, Irena Pajnik Beguš, Rok Pirnat, Marija Praprotnik, Jerneja Vrabič in Milan Žniderič.

Zaradi različnih razlogov so bili odsotni: Dora Arh, Dejan Bosil, Renata Cigler - Gandolfo, Branka Kamenšek, Ivanka Kostantino, Dragan Mitić, Nada Pečavar, Lidija Polak in Evelina Žefran .

Njihove pesmi smo interpretirali: Pia Fabijan, Rok Pirnat, Izabella Rajh, Miha Vlaj in Marko Skok - Mezopotamsky.

V spremljevalnem programu (izven konkurence) so nekaj svojih pesmi predstavili Marko Nemec Pečjak, Fiona PanMor, Irena Pajnik Beguš in Vahid Mehičić, ki je prebral pesem o Gazi sina Dina Mehičića.

Kot je že v navadi, so tudi tokrat prisotni potegnili iz predala pesem za domov in se družili ob srkanju in grizljanju dobrot z obložene mize.

Naslednji 34. ŠJP se bo po vsej verjetnosti odvil enkrat ob koncu jeseni.

ŠJP - z vami že 11 let!

Marko Skok - Mezopotamsky