Ima pač srečo, kdor je v prvi vrsti

korito pa mu je odprto.

Lakomno strgajo se prsti

plebsu pa je to prikrito.

A ponesejo ga v krsti

ko življenje je ubito.

Vse pa, kar bilo je skrito

kot da v škatli je zaprto.

Spet drugi pride pred korito

cikel znova se obrne

kakor morje valovito.

A slejkoprej se vse razgrne

za naprej in za nazaj,

a plebsu le kratko se utrne

premine hitro direndaj.

Takšno ljudsko je mislito

ki poleže se kot prah.

Vsak varuje svojo rito

sveto kakor almanah.

orfej