
žitje spletam vanj
na oknih zaklenjenih sanj
pred zmedo vetra se skrijeva
in v kvartine lepljivo zavijeva
med granatovce speljana
v hitrejšem ritmu ubrana
se lačne prsi potijo
nad tabo omamno slonijo
še trstike so žejne
vonjave mesene brezmejne
čisto molitev v vodnjaku zajameva
najin vrelec na konicah trepalnic prevzameva
ko moja slika izgoreva
tvoj pogled hlastno divje pege premleva
se masten zrak zasvita
oba z molčanjem skrivnostno nalita
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!